Sućuraj je čudovito majhno letovišče povsem na vzhodu otoka Hvar. Od kopnega je oddaljen le 6 km in zato je bil vedno bolj vezan na celino kot na preostali del otoka. O tem priča tudi dejstvo, da se je cesta, ki povezuje Sućuraj z zahodnim delom otoka Hvar, začela graditi pod Napoleonom leta 1811. Vendar je bila dokončana šele po drugi svetovni vojni leta 1961, asfaltirana pa leta 1969. Leta 1961 je bila na otok Hvar pripeljana tudi elektrika.
Pristanišče v Sućuraju je popularno znano kot piratsko pristanišče. Za to ime so zaslužni Neretvané, ki so sem prišli v 7. stoletju in se kmalu začeli ukvarjati s piratstvom. Pristanišče je dobro zaščiteno in okoliški teren ga lepo zapira, kar je bila vedno njegova velika prednost. S kopnega sem vozi trajekt iz letovišča Drvenik in pot traja približno 25 minut.
V Sućuraju so restavracije, kavarne, trgovina in lepo otroško igrišče. Če se iz pristanišča odpraviš proti vzhodu ob morju, te pot pripelje do lepega svetilnika, ki je dominanta kraja in je lepo viden že s trajekta. Pozdravlja vsakega obiskovalca.
In če greš še dlje za svetilnikom, te pot vodi ob morju, kjer je nekaj hišk spretno skritih pred vsem dogajanjem. Nekaj jih je na voljo za najem in zagotovo je to odlično bivanje s pogledom na Makarsko riviero in gorovje Biokovo. Kopanje je tam bolj divje na ravnih skalah, a je takoj pred hišo.
Če se iz pristanišča odpraviš na nasprotno stran, prideš do plaže Česminica. To je prodnata plaža na robu Sućuraja. Od tam se promenada nadaljuje ob morju ob starih suhozidih do naslednjega majhnega zaliva Blaca z majhno plažo. To je lep sprehod s pogledom na Sućuraj v ozadju Biokova – ta čudovit pogled na Sućuraj je zame še nov in neobičajen. No, in tudi pogled na Pelješac in njegove hribe čez morje sploh ni slab. In povsem desno je viden delček otoka Korčula.
Obe poti sva prehodila z vozičkom in tako lahko z mirnim srcem rečem, da so to res odlični sprehodi in brez problema prehodni z vozičkom.
Druga možnost kopanja je še bližnji zaliv Mlaska z istoimenskim kampom, kjer je celo peščena plaža. Veliko obiskovalcev se tja vsaj enkrat odpravi.
Kar zadeva znamenitosti, jih je res le nekaj, saj je to tudi majhno mestece. Nedaleč od pristanišča proti svetilniku so ostanki trdnjave Fortica. Trdnjava je nastala kot obramba pred vpadi Turkov, ki so med Beneško-turškimi vojnami zasedli obalo in večkrat napadli in uničili Sućuraj.
Najstarejša dobro ohranjena znamenitost je avguštinski samostan, ki deluje še danes. Zgrajen je bil v 9. stoletju in večkrat prenovljen. Nad vhodnimi vrati je napis o prenovi iz leta 1309.
Iz tega obdobja so tudi temelji stare cerkve Crkva Sv. Juraj, ki je bila zaradi propadanja konec 19. stoletja porušena in v bližini je bila zgrajena nova. Od te cerkve izhaja tudi ime kraja: Sut + Juraj = Sućuraj.
Na nasprotni strani pristanišča je cerkev Crkva svetog Ante. Zgradili so jo priseljenci s celine pod vodstvom frančiškanov leta 1663 in je ohranjena še danes.
S Sućurajem je povezana legenda o ilirski kraljici Teutě, po kateri so se na obrobju Sućuraja nahajala njena dvorišča. Da bi legenda lahko imela realno podlago, dokazuje ostanek ilirske stene, znane kot Teutina zeď, in tudi Velika gomila – staro ilirsko pokopališče. Poleg tega bi temu pričale najdbe amfor iz potopljenih rimskih galej na morskem dnu okoli Sućuraja.
Večino zgodovinskih informacij o Sućuraju sem našla na spletni strani občine Sućuraj, kdor bi želel več prebrati o zgodovini kraja, lahko to stori tukaj: http://www.sucuraj.com/hr/sucuraj-hvar/povijest
V Sućuraju živi tudi lokalni, zelo znani profesor arheologije, ki se aktivno udeležuje izkopavanj in raziskav po celotnem otoku Hvar. Lani poleti sem pri pristanišču videla njegovo ponudbo »šetnja sa archeologom« (sprehod z arheologom) in se nameravam z njim sprehoditi ob prvi priložnosti.
Sućuraj ima veliko zanimivih krajev, a jih mora človek odkriti. Niso vidni na prvi pogled. Morda te bo Sućuraj presenetil in očaral tako kot mene.
