Starogradsko polje na otoku Hvar – tukaj se je ustavil čas

Ne poznam veliko takšnih krajev, kjer se je čas resnično ustavil. Že 24 stoletij je Starogradsko polje videti enako. Seveda, tudi tukaj je sčasoma marsikaj propadlo, razkošne rimske vile so se razpadle in kamni so bili uporabljeni za nadaljnjo gradnjo. Toda glavno ostaja in še vedno kljubuje, stoletje za stoletjem. To je čudovit kraj, kjer se že 24 stoletij neprekinjeno gojijo oljke, vinska trta in nekoč tudi žito. Že 24 stoletij stojijo kamnite ograje, ki delijo ogromno ravnino na majhne zasebne parcele. Že 24 stoletij ravnino prečkajo iste poti. To je živa zgodovina. In še vedno je videti bolj ali manj enako kot nekoč. Pojdi z nami na sprehod skozi zgodovino, bo zanimivo potovanje.

Moram priznati eno stvar. Ko sem pisala ta članek, sem vedela, da smo videli le nekaj spomenikov iz celotne ravnine. Imela sem tudi popoln zemljevid – kje ga dobiš, boš izvedela takoj. Toda šele ko sem na različnih hrvaških in angleških spletnih straneh iskala dodatne informacije o zgodovini, sem ugotovila, da smo resnično videli le delček vsega. Samo trimov je na ravnini približno 90. Tam je toliko stvari, da imam že dolg seznam krajev, ki jih želim videti naslednjič. Ne samo spomenikov, ampak tudi drugih zanimivih krajev. Starigradska ravnina me je očarala. Ima svoj čar, človek stoji tam, sredi poti, kjer so nekoč hodili Grki in kasneje Rimljani, povsod je tišina in mir, le veter se poigrava v vejah oljk…

Zemljevid, za katerega boš hvaležen

Preden se odpraviš na Starogradsko polje, pojdi v turistični center v Stari Gradu – je na rivi, takoj zraven tržnice. Tam prosi za zemljevid polja, prav ti bo prišel. Na njem so namreč poleg spomenikov označene tudi poti, in sicer tako, da so razdeljene na asfaltne, makadamske in pešpoti. To je še posebej koristno, če potuješ z avtom, kot mi z majhnimi otroki. Lahko pa si predstavljam, da bi ravnino prevozil s kolesom ali skuterjem, to bi bilo veliko bolje. Druga prednost zemljevida je seveda ta, da imaš nenehno pregled nad vsemi spomeniki. Ni jih malo in ravnina je obsežna. Torej, gremo 🙂 In ne pozabi na primerno obutev, v natikačih na nekaterih mestih ne bo šlo.

Bujna vegetacija, Starogradsko polje, Hvar

Kaj je pravzaprav Starogradsko polje?

Starogradsko polje (Starigradska ravnina) je velika rodovitna ravnina, ki na edinstven način priča o začetkih grškega poseljevanja otoka Hvar. V 4. stoletju pr. n. št. so grški naseljenci z otoka Pharos na otoku Hvar našli primerno pristanišče (Stari Grad) in ravnino z zelo rodovitno zemljo, primerno za kmetijske namene. Starogradsko polje se nahaja med mestoma Stari Grad in Vrboska, v notranjosti otoka pa ga omejujejo vasi Dol in Vrbanj. Skupna površina je 1.376 hektarjev.

Grki so ravnino razdelili na parcele, omejene z zidovi, s čimer je nastala pravokotna mreža poti med parcelami. Zidovi in poti so ohranjeni do danes in v tem je največji zgodovinski pomen ravnine – je najobsežnejši spomenik te vrste v Sredozemlju. Zidovi so v enaki obliki zdržali spoštovanja vrednih 24 stoletij. Starigradska ravnina je bila zato vpisana na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine organizacije UNESCO.

Na spletnih straneh organizacije UNESCO je tudi čudovit zemljevid z označenim celotnim območjem: http://whc.unesco.org/en/list/1240/multiple=1&unique_number=1484

Kupinovik

Prva postaja je antična rimska vila Kupinovik. Tam, kjer so Grki gradili preprosta zatočišča, Rimljani niso varčevali in so gradili kmetijske komplekse, ki so vključevali vile, kmetijske zgradbe s stiskalnicami za vino in oljke, mline, skladiščne prostore, nastanitvene prostore za delovno silo in seveda tudi prostore za gospodarske živali. Vila Kupinovik sega v 1. stoletje n. št. in takrat je bila le ena izmed mnogih takšnih vil na otoku.

Vila Kupinovik se nahaja ob glavni cesti med Stari Gradom in Jelsou. Človek mora biti resnično odločen, da najde to mesto, saj ga zlahka zgreši. Z glavne ceste je to ozek odcep med oljkami, brez table, brez oznake. Morda je to zato, ker Kupinovik in drugi spomeniki danes dejansko ležijo na zasebnem zemljišču lastnikov okoliških polj z oljkami in vinsko trto. Kljub temu je kraj javno dostopen. Ko smo bili tam na prelomu avgusta in septembra, smo bili popolnoma sami. In pravzaprav smo bili sami tudi na celotni ravnini, nikoli nismo tam srečali nobenega turista. Če te kraj zanima več, so arheološke najdbe iz izkopavanj v Kupinoviku na ogled v muzeju v Splitu.

GPS koordinate vile Kupinovik: 43°10’37.9″N 16°36’51.8″E; 43.177200, 16.614395

Prihod v Kupinovik, Starogradsko polje, Hvar

Neprepoznaven odcep v Kupinovik z glavne ceste, Starogradsko polje, Hvar

Veliki Trim

Dostopna pot do trima, Starogradsko polje, Hvar

To je doslej največji trim, kar sem jih videla. Nahaja se blizu glavne ceste iz Stari Grada v Vrbosko. Ni ga težko najti. Ta trim je resnično velik in ob njegovih straneh se vijejo stopnice na streho trima. Če boš želel/a, se lahko povzpneš gor. Tukaj priporočam dobre čevlje, moji sandali niso zdržali, zato se bom gor povzpela naslednjič. Vrata trima so odprta, tako da lahko vstopiš in občuduješ stavbo od znotraj. To je zanimiv prizor. Trimi so ena izmed zgradb, zgrajenih s tehniko »suhozid«, torej brez malte ali drugega veziva. Tehnika suhozid je bila celo vpisana na Seznam nesnovne dediščine UNESCO in čeprav danes le malokdo zna graditi suhozid, je pred kratkim nastala pobuda z istim imenom, ki obnavlja kamnite zidove in tako ohranja tehniko suhozid še vedno živo.

Menda je bilo na polju dokumentiranih več kot 90 trimov. Trimi so zelo razširjen tip kamnitih zgradb ne le po vsej Hrvaški. Najdemo jih povsod v Sredozemlju, celo na Britanskem otočju in drugod po Evropi.

Po podatkih spletnih strani, posvečenih topografiji otoka Hvar, je na otoku skupno 720 trimov. Če si želiš ogledati več trimov, poglej to stran, kjer boš našel/našla tudi zemljevid z označenimi trimi po vsem otoku: https://www.topohvar.at/topo/trim/trim-lage/

GPS koordinate trima: 43°11’00.4″N 16°37’31.2″E; 43.183434, 16.625335

Kamniti zidovi

Kamniti zidovi so na Hvaru vsepovsod. In spet, ne samo tam. Toda na Hvaru je njihov pomen določen tudi z lokalno pokrajino – da bi bilo mogoče v zemlji kaj gojiti, je bilo treba pobrati kamne. In kar je pomembno – zidove je treba nenehno obnavljati. Težko si človek predstavlja ure in ure dela. Uporabljali so se za omejevanje parcel, za zadrževanje zemlje na mestu in tudi za zaščito rastlin pred močnim vetrom, imenovanim »bura«. Zidovi so zgrajeni tudi s tehniko suhozid brez kakršnega koli veziva. Nekateri zidovi na Starigradski ravnini so resnično ohranjeni iz časa grškega poseljevanja.

Kamniti zidovi in vinska trta, Starogradsko polje, Hvar

Ostojića mlin (včasih imenovan Žorkov mlin)

Nekoč je bil to eden od dveh vodnih mlinov na otoku Hvar. Danes so od njega le ruševine, prerasle z divjo vegetacijo. Zlahka ga je spregledati s ceste, saj zaradi rastlinja ni preveč viden. Vstop ni mogoč. Škoda, ta spomenik bi si zaslužil več pozornosti in vzdrževanja. Že samo zato, ker kaže na preobrazbo pokrajine na Hvaru – mlin je bil zgrajen v začetku 19. stoletja in takrat je bilo na Hvaru manj vegetacije in več vode, zato je mlin deloval večji del leta (preostali del leta je bil potok suh). Mlin je zgrajen ob potoku Vir, ki teče/je tekel iz vasice Dol. Antični avtorji celo omenjajo obstoj reke na otoku, a o tem kdaj drugič.

GPS koordinate mlina: 43°10’30.9″N 16°36’49.3″E; 43.175261, 16.613699