Razmišljaš o mirnih počitnicah na Hrvaškem, pa si ob tem predstavljaš plažo na Makarski, kjer je glava na glavi, in te to malo mori? Potem na to mirno pozabi. Če si želiš na dopustu odpočiti od civilizacije, beri naprej, imamo zate namig za nekaj zalivov z robinzonadami na otoku Hvar. Vse te zalive smo prevozili. Vasica Bogomolje in njeni zalivi so namreč za nas povsem srčna zadeva. Čaru teh zalivov smo podlegli do te mere, da smo sem hodili 10 let in pogosteje kot le na poletne počitnice. To je kraj, kjer se je čas nekako ustavil. Tudi turistični vodniki ta del otoka zanemarjajo.
Letovišča na otoku Hvar
Otok Hvar prečka od vzhoda do zahoda ena sama asfaltna cesta. V zahodnem delu otoka se nahajajo znana mesta, kot so Hvar, Stari Grad, Vrboska in Jelsa. To so edina večja letovišča na otoku. Na vzhodu se nahaja pristaniško letovišče Sućuraj, kamor vozi trajekt s celine. Med Jelsou in Sućurjem je razpršenih nekaj vasi. Nekatere so že podlegle odlivu mladih ljudi za delom na celino in so postale zapuščena naselja. Človeku je žal pogledati na te propadajoče zgradbe. Ena izmed vasic, ki si je zaenkrat uspela ohraniti nekakšen, čeprav zaspan, življenjski tempo, je slikovita vasica Bogomolje.
Vasica Bogomolje
Vasico sestavlja nekaj hiš, razpršenih ob cesti, ena pošta, cerkev s pokopališčem in ena trgovina na majhnem trgu. Trgovina služi tudi kot nekakšen informacijski center za tiste, ki nadaljujejo v zalive in ne poznajo poti. Prav tako je to kraj, kjer se čez dan srečujejo in skupaj posedajo domačini. Predstavljaj si, da je vroč poletni dan, črički čivkajo, zrak trepeta in diši po morju, sivki in prahu s poti, ti pa sediš na klopci pred trgovino v središču dogajanja in piješ svoje ohlajeno pivo. Čas se leno prevalja kot valovi na morju v vročem popoldnevu, ti pa medtem opazuješ lokalni kolorit. Na klopcah okoli tebe staroselci razpravljajo o pomembnih točkah lokalnega življenja in vodijo filozofske debate o različnih temah, vključno s politiko. Ob tem pijejo pivo in kadijo. Občasno pride kakšen turist po nakup najnujnejšega. Čez nekaj časa pride Zvonko, lastnik ene izmed robinzonad, ki danes na avtu prevaža živo kozo. Nato pridejo nekateri zablodeli turisti in v trgovini sprašujejo za pot do zaliva. Medtem se Ante razburja, ker so mu turisti razbili posteljo, in Ivo barvito opisuje, kako so mu gostje nekoč zamašili straniščno cev z zamaškom od kreme. In tako naprej, dokler ne ugotoviš, da je bilo piva že dovolj in se moraš še spraviti do nastanitve v zalivu.
Plesne zabave
Bogomolje je najbližja civilizacija zalivom, ki se zajedajo v morje pod vasjo. Tukaj ni nobene restavracije. Edina zabava so redni poletni plesni večeri – Bogomoljske ljetne večeri, kar je vaška zabava z živo glasbo, majhnimi prigrizki in tomboljo. Torej, bili so, do leta 2016. Naslednje leto se žal organizatorji niso strinjali o tem, v kakšni obliki naj bi se plesi nadaljevali, in kot to že biva, so jih prenehali organizirati. To je velika škoda, saj je bila to prijetna zabava. Občasno se je tja opogumil tudi kakšen turist. Prav tukaj smo spoznali veliko domačinov. Plesišče je bilo pogosto zelo polno in plesalo se je včasih do jutranjih ur. Treba je poudariti, da so se domačini počutili počaščene, če so turisti prišli na ples. Od takrat je uspelo vsaj enkrat poleti organizirati zunanjo zabavo ob igrišču za “balote”. To je lokalni srčni šport, morate ga preizkusiti. Lokalni prvak Miro Rudan bo dostojen nasprotnik in zagotovo ne bo zavrnil povabila k igri. Verjetno pa bo med zabavo eden izmed glavnih igralcev potekajočega turnirja. Poleg vsega igra živa glasba in tudi kaj za prigrizniti in popiti je. Vsi se pri organizaciji zabave trudijo in vsak nekako prispeva svoj delež.
Pot do zalivov k robinzonadam
Asfaltna cesta iz vasice se nadaljuje proti morju do posameznih zalivov, odrezanih od sveta. S te ceste se nato odcepi na makadamsko pot in od tam se spušča v posamezne zalive, dokler se pot ne konča v zadnjem zalivu – v zalivu Solotiša. Razen domačinov in nastanjenih turistov sem redkokdo pride, občasno kakšen zablodeli turist, ki išče pot. Pred nekaj leti so bile tukaj le skromne ribiške hiške brez elektrike ali vode in dostopne le po pešpoti. Domačini so prvotne ribiške hiške preuredili v apartmaje in jih oddajajo. Zalivi na severni strani so bili elektrificirani, zalivi na južni strani pa še ne. Na južni strani se tako še vedno uporablja sončna energija. Treba je povedati, da zaradi sodobnih solarnih akumulatorjev in druge tehnike danes sončna energija ne predstavlja nobenega problema in je elektrika na voljo ves dan. Vendar pa nima vsaka hiša te sodobne opreme, zato se lahko zgodi, da boš ob oblačnem vremenu brez elektrike. Kar eden vidi kot romantiko ali izziv robinzonske izkušnje, drugega odvrne – te informacije se vedno splača preveriti vnaprej. Prav tako se ti splača preveriti, koliko hiš je skupaj v zalivu. Nekje je samo ena in boš tam sam, drugje so morda štiri in s tem bo tudi več ljudi na plaži. Na Makarsko z glavo na glavi pa pozabi.
Kako so nastale robinzonske hiške
Lastnik trgovinice v Bogomolju, gospod Ivo, nam je pripovedoval, kako težko je bilo preurediti ribiške hiške v času, ko do zalivov ni vodila nobena pot in se je ves gradbeni material moral nositi peš iz vasice, ali v boljšem primeru prepeljati po morju. Za boljšo predstavo – pot iz zadnjega zaliva Solotiša do vasice Bogomolje nam je peš vzela več kot uro. Oddajanje hiš v zalivih se je začelo počasi in za to so zaslužni Slovenci. Oni so bili prvi gostje pred približno 30 leti, ki so sem prišli (nekateri menda pomotoma) in iskali prenočišče. Takrat hiše še niso bile preurejene v apartmaje, domačini so jih tako nastanili pri sebi doma in postopoma izkoristili priložnost ter zgradili apartmaje. V nekaterih hišah lastniki še vedno živijo (to si tudi vnaprej preveri), večina pa živi v hiši v vasi, oziroma na celini in v zaliv pridejo le ob nastanitvi turistov. Tako je mogoče najti zalive z eno hišo, kjer lastnik ne živi in kjer boš popolnoma sam, npr. v zalivu Vela Pogorila ali v zalivu Divja Vela, ki je sicer že bližje Sućurju, vendar se do nje ne da priti drugače kot s čolnom. Pot sem preprosto ne vodi.
Kruh si naroči, drugače boš lačen
Kar smo tukaj najbolj cenili, je bilo vzdušje kraja in značaj tukajšnjih ljudi. Kot da ta vasica in bližnji zalivi sploh niso bili na zemljevidu. Vrvež in hitenje modernega sveta sem nista prišla. Zaenkrat. Celo kruh je treba naročiti dan vnaprej, v trgovini ga ne boš kupil. Domačini se preživljajo s kmetijstvom, ribolovom in turizmom. So prijazni in gostoljubni ljudje, ki vas pozdravljajo z nasmehom na obrazu. Tukaj smo spoznali pravo hvarsko naravo, tako drugačno od ljudi v bolj živahnih mestih na otoku. Gre predvsem za starejšo generacijo, saj mladi odhajajo na celino za delom. Marsikdo tukaj goji oljke in iz njih izdeluje oljčno olje (nekateri še po starih prvotnih receptih in postopkih – npr. gospod Josip v zalivu Bristova ali gospod Miro v zalivu Solotiša), ki ga je mogoče kupiti od domačinov. Mnogi se posvečajo tudi sivki in izdelujejo sivkino olje. Seveda se tukaj lahko kupijo tudi domače žganje (travarica, rakija, mrtina, orahovica) ali pa tudi med. Med potjo v zaliv se je dovolj ustaviti pri figovcu in si nabrati sveže fige. Povsod raste rožmarin, tu in tam mandljevci in ponekod tudi limonovci. Otok ima veliko za ponuditi.
Ko ti že manjka civilizacija
Ko si zaželiš spremembe, se lahko odpelješ v prijetno mirno mestece Jelsa, kjer so trgovine z živili, restavracije, kavarne in trgovine s spominki. Jelsa je od Bogomolje oddaljena približno 30 km. Ali pa morda v Sućuraj, kjer je tudi trgovina, kavarna in restavracija. Nam pa se večinoma ni ljubilo v mesto, uživali smo v želenem miru. Kdor enkrat okusi očarljivo vzdušje hvarskih zalivov in spozna domačine, se ne more drugače kot da se vedno znova vrača.
